Kazalo
Anoreksija je najpogosteje označena kot motnja hranjenja, za katero je predvsem značilno moteno zaznavanje podobe pa tudi teže telesa. Praviloma jo spremlja pretirani strah pred pridobivanjem telesne teže, posledično si osebe s tovrstno motnjo skrajno omejujejo vnašanje hrane, in to kljub izjemno nizki teži.
V povezavi z anoreksijo pa seveda prihaja do številnih zdravstvenih zapletov in težav, kot so na primer izguba mineralne kostne gostote, resne težave s srcem, odpoved ledvic.
Anoreksijo zelo pogosto spremlja dismorfija
Anoreksijo zelo pogosto spremlja dismorfija, prav tako jo lahko spremljata tudi depresija ter anksioznost. Navadno se pojavi sočasno s hiperaktivno motnjo in z motnjo pozornosti, ne nazadnje lahko tudi z motnjami iz avtističnega spektra.
A še preden se lahko postavi diagnoza anoreksija, je treba izključiti druge bolezni, ki prav tako lahko povzročajo nenadzirano izgubljanje telesne teže. Sicer pa omenjena motnja hranjenja precej pogosteje lahko ogrozi ženske kot možke. Predstavlja pa bolezen razvitega sveta. Fantje sicer lahko zbolijo, a precej redkeje. Najpogostejša pa je anoreksija pri najstnikih. Kljub temu lahko nastopi tudi v kasnejšem življenjskem obdobju.
Najpogostejši dejavniki tveganja za anoreksijo
Med najpogostejše dejavnike tvegana sodijo najstniška leta, ženski spol, menjava šole ali delovnega mesta, selitev, družinska anamneza anoreksije in drugih motenj hranjenja.
Za anoreksijo prav tako pogosteje zbolijo tiste osebe, ki so imele v času otroštva preveliko telesno težo, ali pa če je oseba na kakršen koli način izgubila katero od njej pomembnih oseb. K anoreksiji lahko pripomorejo tudi nekateri poklici, kot so športniki, televizijske osebnosti, manekenstvo.
Zaradi česa nastanejo motnje hranjenja?
Motnje hranjenja zagotovo ne nastanejo zgolj zaradi samo enega vzroka, temveč je za to kriva kombinacija najrazličnejših prekrivajočih se dejavnikov. Ti med drugim lahko vključujejo vzgojo, vplive medijev, genetsko dovzetnost.
Na sam razvoj anoreksije vpliva več dejavnikov. Ti so lahko genetski, razvojni, nevrobiološki, okoljski, ne nazadnje tudi družinski. Med najpogostejše sprožilce za anoreksijo pa sodijo nizko samovrednotenje, stres, pomanjkanje samozaupanja.
Anoreksija se od drugih motenj hranjenja težko razlikuje. Osebe, ki jih tovrstna motnja doleti, pa najpogosteje zanikajo svoje nenormalno prehranjevanje. Po drugi strani pa se ga na primer osebe z bulimijo zelo dobro zavedajo. Med najbolj pogoste simptome anoreksije sodijo drastična, namerna izguba teže, pogoste spremembe teže, nizka motivacija, močan strah pred povečanjem teže.